Učenje na daljavo na OŠ Košana
Na šoli smo se lotili urejanja spletnih učilnic že preden smo zaprli šolska vrata, saj smo predvidevali, da jih bomo potrebovali. Najverjetneje nam je tudi zaradi tega po nekaj tehničnih težavah z Arnesem in eAsistentom to hitreje steklo. Samoiniciativnost učiteljev je bila neverjetna, seveda ob vsej podpori naše računalničarke Katje.
Na začetku smo na OŠ Košana pripravili načrt za kontinuirano delo na domu. Staršem in učencem smo preko elektronske pošte poslali spodnja navodila za samostojno delo doma, ki smo jih objavili tudi na spletni strani.
Učenci so v času ukrepa in sicer že od 16. 3. 2020, dnevno in v skladu z urnikom prejemali navodila s strani učiteljev in drugih strokovnih delavcev (svetovalna služba, knjižničarka …) preko elektronske pošte (staršev ali njihove), eAsistenta, spletne strani in spletnih učilnic (starejši učenci).
Zavedali smo se, da bo delo doma zahtevalo večjo stopnjo discipline kot delo v šoli, zato smo poskušali tako starše kot učence motivirati.
Prve izkušnje z e-izobraževanjem smo na OŠ Košana dobili torej že v prvem tednu, veliko jih dobivamo še vedno vsak dan. Zavedamo se, da je dnevni stik med učitelji in učenci zlasti na razredni stopnji izjemno pomembnem, zato so nam tudi na Zavodu za šolstvo pripravili številna navodila, priporočila in nasvete za poučevanje na domu, ki jih pri svojem delu upoštevamo. Učitelji velikokrat vzpostavimo stik z učenci tudi v živo preko telefona.
Zavedamo se, da celotnega urnika na daljavo ni mogoče prenesti, saj je metodika dela na daljavo povsem drugačna od dela v živo z otroki. Skrbno je potrebno odmeriti snov, dobro premisliti, kaj je v teh okoliščinah zares bistveno in ne prekomerno obremenjevati staršev, ki so lahko v tem obdobju le tutorji otrokom. Starši niso in ne morejo biti učitelji, zato je na nas, da podajamo čim bolj jasna in enoznačna navodila in razlage, zato da lahko učenci čim več šolskega dela naredijo samostojno. Otroci starše sedaj potrebujejo predvsem zato, da jih opolnomočijo na čustvenem področju in jim pomagajo pri organizaciji dela.
Izvedli smo tudi anketo o tem, kako je potekalo delo v prvem tednu. Učenci, ki so na anketo odgovorili, so v večini povedali, da jim gre delo od doma dobro od rok ter da jim je všeč. Pri delu uporabljajo predvsem elektronsko pošto, komunikacijo znotraj eAsistenta in spletne učilnice, nekateri pa si pomagajo tudi s Skype-om. Kljub splošnemu zadovoljstvu pa so izpostavili nekaj perečih težav. Povedali so, da jih nekaj (predvsem mlajših) ne zna uporabljati računalnika, zato so v veliki meri odvisni od staršev, ki pa jih žal nimajo vsi na razpolago, saj nekateri še vedno hodijo v službo. Veliko težavo predstavlja tudi število naprav, ki jih imajo doma. Nekatere družine imajo namreč tri šolajoče se otroke in oba starša, ki delata od doma, za vse to pa samo en, mogoče dva računalnika. Tudi tisti, ki imajo vse pogoje, torej dovolj naprav in znanja, ki so potrebna za delo z njimi, pa imajo težave s prenasičenostjo omrežja, ki jim včasih ne dovoli vstopati v e-učilnice, oddajati naloge in pošiljati elektronska sporočila. Povedali so, da se poleg digitalnih oblik v veliki meri poslužujejo učbenikov, delovnih zvezkov in zvezkov; starši, ki imajo doma tiskalnik pa jim natisnejo tudi delovne liste, ki jih nato rešijo na roke. Na ta način si nekoliko razporedijo delo, da ko drugi član družine potrebuje računalnik, ostali rešujejo zahtevane naloge na liste. Za delo od doma potrebujejo od 1 do 4 ure, odvisno od dneva in zahtev za tisti dan.
Zavedati se je torej potrebno dejstva, da razmere poučevanja na daljavo niso enake za vse učence, da vse družine nimajo idealnih pogojev, ne tehničnih, ne znanja, ne časa, zaradi česar se trudimo držati načela: manj je več. Poleg tega smo poskusili našim učencem pomagati tako, da smo tistim, ki so nam sporočili, da ne morejo opravljati šolskih obveznosti, saj nimajo interneta, temveč le mobilne podatke, ponudili zastonj dostop do interneta za 3 mesece, ki ga nudi Zavod RS za šolstvo, znotraj šole pa smo nekaterim poskusili zagotoviti tudi računalnike.
Kot ravnateljica ugotavljam, da so se učitelji in šola, pred novo, neznano situacijo, izjemno hitro in dobro znašli. Zavedam se, da je šolski sistem praktično čez noč naredil velikanski skok naprej. Učiteljem svetujem, da učencem pošiljajo učne liste, ki se morajo tiskati, pa tudi takšne, ki so interaktivni. Naj uporabljajo spletne učilnice in delo z učbeniki ter delovnimi zvezki v fizični obliki. Na voljo pa so jim tudi naloge različnih založb na spletu, ki so brezplačne. Na tak način omogočamo družinam, ki so poročale, da imajo premalo naprav, da lahko še naprej uporabljajo različne oblike in se razporedijo čez dan na računalniku.
Pri delu na daljavo se mi zdi najpomembnejše, da se je res potrebno prilagoditi in delati na bistvenih stvareh. Zaradi preobremenjenosti bi se lahko zgodilo, da otroci sploh ne bi želeli več prižgati računalnika. Če bi se to zgodilo, tudi starši ne bi mogli več motivirati otrok, da sta šola in učenje pomembna. Učitelji morajo torej snov prilagoditi tako, da bodo otroci vedno odzivni, nujna je torej selekcija in diferenciacija za učence. Naši otroci pa bolj od nas učiteljev obvladajo različne platforme, zato je učenje na daljavo steklo hitro.
Glede na trenutno krizno situacijo vam najprej iskreno želim čim več odpornosti in obilico zdravja, saj je edina moja želja ta, da se čim hitreje lahko ponovno zdravi vrnemo v varno okolje šole ter nadaljujemo z delom in življenjem naprej.
Neva Brce, ravnateljica
